Jani Kovačič (1953) že od vsega začetka piše poetične štorije o ljudeh in cinične posmehljivke ter vsakdanje spevne pesmi, a hkrati tudi zahtevne zvočne slike. Začel je z nastopi v sedemdesetih prejšnjega tisočletja, da bi največjo popularnost užil v osemdesetih. Aforističen stil, ironični silogizmi, satirična realnost in otroška naivnost krasijo besedila. Mestni ljudski pevec, izumitelj novega bardovstva, raziskovalec človeških duš in nesmrtni individualec. Silno občuduje človeško neumnost: Neumnost je vsemu kralj! Pravi antiheroj, pristaš novega humanizma in solidarnosti, privrženec bratstva in različnosti ter lagodnega življenja. Je nepogrešljivi del slovenske socialne zgodovine, saj ga ni protesta, štrajka ali velikega dogodka iz polpretekle zgodovine, da ni sodeloval ali nastopil.

Pridi tudi ti! Prisrčno vabljeni!